FUNAKOSHI GICHIN

Funakoshi Gichin, japonski mojster borilnih veščin, rojen 10. november 1868, v Nahi, v glavnemu mestu otoka Okinava, Umrl 26. april 1957 v  Tokiu.

 

Funakoshi je ustanovitelj Shotokan Karate-Do šole, verjetno najbolj znanega karate stila na svetu, ter ga kot takega smatrajo za očeta modernega karateja. Kot učenec mojstrov Anko Itosu, Anko Asato ter Matsumura Sokon je bil eden prvih Okinavskih mojstrov, ki je karate predstavil Japonski leta 1922. Učil je karate na različnih japonskih univerzah ter postal častni predsednik Japonske karate zveze ob njeni ustanovitvi leta 1949.

 

Življenje

Če bi morali imenovati osebo, ki bi se ji lahko podelile zasluge za popularizacijo karateja je to Gichin Funakoshi. Njegov dedek je bil tutor guvernerjevih hčera in zato je družina dobila v last manjše posestvo in bila tudi privilegirana. Vendar pa je njegov oče preveč pil in je zapravil družinsko zapuščino. Zato je bilo njegovo otroštvo težko.

 

Kot otrok je bil precej slaboten in bolehen. Na njegovo srečo pa je v osnovni šoli bil v razredu skupaj z sinom Yasutsune Azata, priznanega mojstra karateja, ki je služil kot vojaški poveljnik kralja Ryukyu otokov. Azato je Funakoshija učil skupaj s svojim sinom kot edina učenca. Trenirali so pozno ponoči zaradi zakonov, ki so prepovedovali poučevanje ali vadbo karateja. Kasneje je treniral tudi z Azatovim tesnim prijateljem Yasutsune Itosom. Funakoshi pa se ni učil le Shuri-te karate, ampak tudi kitajsko klasično literaturo in poezijo. Prav tako je preživel nekaj časa pri Itosujevem učitelju Sokon Matsumura ustanovitelju Shuri-te. Tako je Gichin kot deček treniral dva stila borilnih veščin v tistih časih na Okinavi popularna Shorin-ryu in Shorei-ryu.

 

Funakoshi se je leta 1888 zaposlil kot asistent učitelja v starosti 21 let. Nekje v tem času se je tudi poročil. S plačo okoli treh dolarjev na mesec je preživljal ženo, svoje starše ter svoje stare starše.

 

Leta 1901 je bila na Okinawi odpravljena prepoved poučevanja karateja ter kot obvezni predmet uvedena v srednjih šolah. Funakoshi si je pridobil dovoljenje mojstrov Azato in Itosu, ter začel uradno poučevati karate.

 

Funakoshi je vse svoje življenje poskušal doseči “pravi duh karateja”. Učil je, da se karate ne sme uporabljati niti za samoobrambo, tudi kot zadnja možnost ne, ker ko se uporabi karate, spor postane vprašanje življenja ali smrti in nekdo bo poškodovan. Funakoshi je vedno spomnil na pregovor, ki ga je naučil Soken Matsumura: “Ko se borita dva tigra bo vedno en poškodovan, drugi pa bo mrtev”.

                 

 

Trening z makiwaro                          Začetek tehnike/kate                   Drugi el., kat Heian Nidan

 

 

 

Govor ob 30. obletnici karate-ja na Japonskem leta 1953

 

 

 

     Spomenik Funakoshi Gichinu

 

Decembra 1968 so v templju Engakuji, v Kamakuri postavili spomenik Gichinu Funakoshiju. Avtor spomenika je Kenji Ogata, prikazuje pa kaliografijo Gichina Funakoshija in Asahine Sogena, vrhovnega duhovnika v templju.

Na spomeniku piše Karate ni sente nashi (Ni prvega napada v karateju), ki je drugo pravilo izmed dvajsetih Funakoshijevih pravil karateja.

Na drugem spomeniku pa piše: Sensei Funakoshi Gichin, iz karate-do, se je rodil 10. 6. 1870 v Shuri na Okinawi. Od približno enajstih let je začel trenirati to-te jutsu pod nadzorom Azato Anko in Itosu Anko. Treniral je marljivo in leta 1912 postal predsednik Okinavske Shobukai. Maja leta 1922 se je odpravil v Tokio in postal profesionalni učitelj Karate-do. Živel je 88 let in zapustil ta svet 26. 4. 1957. Podobno kot to-te jutsu, je Sensei Gichin razlagal karate ter obdržal prvotno filozofijo. Kot klasične borilne veščine je tudi karate cilj razsvetlitev: očistiti učenjaka in ga narediti praznega iz spremembe »jutsu« v spremembo »do«. V svojih besedah »ni prvega napada v karateju« in »karate je borilna veščina inteligentnih ljudi«, nam je sensei pomagal razumeti besedo »jutsu«. V trudu se spominjati njegove čednosti in velikega prispevka Karateju-do kot pionir, smo mi njegovi zvesti učenci priredili Shotokai in vzdignili kip v Enkakuji. »Kenzen ichi« (Pest in zen sta eno)