Med prve ljubitelje karateja v Sloveniji moramo prav gotovo šteti Jožeta Kukovca in Borisa Vodopivca, ki sta v okviru Judo kluba Branik predvsem za svoje prijatelje začela prirejati demonstracije karateja. Ta dejavnost je kmalu zamrla.
V drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se je zgodilo nekaj, kar lahko imenujemo začetek organizirane vadbe. Stane Iskra, pionir karateja na Slovenskem, se je prvič srečal s karatejem, ko je v reviji Ilustrovana politika, ki je izhajala v Beogradu, prebral kratek članek o karateju. In ta ga je takoj pritegnil. V Sloveniji takrat ni bilo še nobenega karate kluba, najbližji je bil v Zagrebu. V tamkajšnjem Budokai centru se je seznanil s karatejem pri dr. Eminu Topiču, 11. oktobra 1967 pa je ustanovil prvi karate klub v Sloveniji, Karate klub Krško.
Drugi vidnejši pionir slovenskega karateja je dr. Ervin Pečnik iz Dravograda. Za karate se je navdušil v času študija medicine v Zagrebu. Leta 1968 se je vrnil domov. Zbral je skupino mlajših zanesenjakov in 28. oktobra istega leta ustanovil karate klub na Ravnah na Koroškem.
Nato je bil 22. novembra 1968 pri Judo zvezi Slovenije formiran Karate odbor Slovenije. V njem so delovali karate klubi Branik Maribor, Gorenje Velenje, Ravne na Koroškem, Krško in Rogaška Slatina. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ervin Pečnik. Odbor je organiziral tri začetne tečaje, ki jih je vodil dr. Ilija Jorga.
Prvi slovenski mojster karateja, 1. DAN, je leta 1974 postal Stane Iskra.
Enega najpomembnejših mejnikov v razvoju slovenskega karateja nedvomno pomeni ustanovitev Karate zveze Slovenije (KZS) 25. maja 1969 v Mariboru. Prvi predsednik je postal Peter Kodela iz Velenja. V zvezo so bili združeni naslednji klubi: Kata Ljubljana, Branik Maribor, Gorenje Velenje, Fužinar Ravne na Koroškem, Krško in TAK Ljubljana. Sedež zveze je iz Maribora prešel v Velenje. Prva redna seja IO KZS je bila izvedena v Velenju 29. junija 1969. Na njej so sprejeli statut zveze, poslovnik izvršnega sveta in pravilnike posameznih komisij.
Dr. Ervin Pečnik je avgusta 1969 s pomočjo Karate odbora Jugoslavije organiziral prvi mednarodni seminar, ki ga je vodil Taiji Kase, inštruktor JKA (Japonska karate asociacija). Ob zaključku seminarja je bilo organizirano prvo republiško prvenstvo, na katerem je zmagal Leon Kauzar (Ravne na Koroškem).
Decembra 1970 je v Ljubljano prispel japonski mojster Tokuhisa Takashi, pod vodstvom katerega je zrasel dolga leta eden najmočnejših karate klubov – Emona. Ker je bil Takashi edini japonski inštruktor na tleh tedanje Jugoslavije, so k njemu na izpopolnjevanje hodili številni karateisti iz cele Jugoslavije. Takashi je v dolgoletnem delovanju na področju karateja v Sloveniji vzgojil številne karate mojstre, tekmovalce in trenerje.
Na skupščini v Žalcu 22. junija 1991 je novi predsednik zveze v samostojni Sloveniji postal Anton Maruša iz Celja.
Prvo slovensko medaljo na uradnih mednarodnih prvenstvih je osvojil Iztok Štaus (WKSA Maribor), in sicer na mladinskem EP v Madridu v Španiji 6. februarja 1994 – bron v športnih borbah. 12. decembra tega leta je Klemen Stanovnik (KK Ljubljana) v Kotakinabalu (Malezija) na članskem SP WKF prejel bronasto medaljo v športnih borbah.
- avgusta 2016 je skupščina Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) potrdila, da je karate postal nov olimpijski šport in ga uvrstila na program olimpijskih iger v Tokiju leta 2020.